Poišči svoj zaklad

PRVO SKUPNO USPOSABLJANJE RAZVOJNIH SKUPIN
V PROJEKTU INOVATIVNA UČNA OKOLJA

Maribor, 20. januar 2018

Gost oblak je v soboto zjutraj ovijal Kamnik, a hribi so že namigovali na čudovit zimsko sončen dan. Kot nalašč za celodnevno izobraževanje, je, roko na srce, z vsaj nekaj oh in ah zagotovo pomislil vsak med nami, ki smo se kot razvojni tim projekta Inovativna učna okolja podprta z IKT- Inovativna pedagogika 1:1 odpravili v štajersko prestolnico.

A kmalu se je izkazalo, da modro nebo lahko samo še dodatno podžge zamisli in razprave v kombi stlačene deseterice, saj se je vozilo kar stresalo od miselnih in smejalnih akrobacij. In ko je nekaj ovinkov pozneje vstopila tudi ambasadorka in muza našega projekta, smo se opremili še s formalnimi koordinatami prvega skupnega vseslovenskega usposabljanja.

Izobraževanje za učitelje in ravnatelje je v Mariboru potekalo v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška, ki nas je pozdravil s toplo urejenostjo in namigovanjem na ustvarjalnost in skrb za slehernega prebivalca. In potem že uvodni prispevek, da je odprl misli in nas umestil na komično lestvico prispodob živalskega odnosa do sveta. Kje smo, kaj je naša resničnost, kam želimo in kako?

Več in bolj poglobljeno o tem smo razmišljali ob plenarnem motivacijskem predavanju dr. Predraga Paleja z naslovom Transformacija učitelja. Sliši se skoraj kot ZF, a če pomislimo, da postaja razvoj vseh strokovnih področij še hitrejši, s tem pa nepregleden in nepredvidljiv, moramo razmisliti tudi o načinih, kako se bomo v tem znašli, in še več – kako bomo učence in dijake pripraviti za reševanje družbenih problemov. Spreten predavatelj nam je hudomušno potrkal na učiteljska prepričanja in demonstriral, kako smo,kljub izobilju klasične piflarije,nebogljeni ob kripto in fake pojavih družbene trenutnosti. Dejstvo je, da tehnologija spreminja naša življenja in načine, kako se učimo, delamo in sprejemamo svet okoli sebe. Če si želimo ali ne, je to realnost, v kateri živimo, z njo v korak pa lahko gremo le, če ji sledimo in poskušamo usmeriti tako, da nam bo služila.Pa ni le žugal s tehnološkim prstom, k sreči nas je dr. Pale tudi pomiril s skorajda romantičnim pedagoškim aksiomom, da nam še tako tehnološko izpiljeno orodje ne bo pomagalo, če ne znamo učiti tudi brez vsakršnih pripomočkov, z nič, a zato s srcem. In nam dal še krila s prerokbo na projicirani drsnici: Poklic učitelja je privilegiran, blagoslovljen. Dober učitelj spreminja prihodnost in vpliva na večnost, nikoli se ne ve, kako daleč seže njegov vpliv.



Potem pa od besed k dejanjem – zato smo, zdaj še bolj dovzetni za sprejemanje sprememb, zavzeli svetle učilnice šole pod Kalvarijo in se v dveh krogih delavnic praktično soočili z majhnimi in velikimi triki prijateljske IKT pod naslovom Kako uporabimo (in pripravimo) e-storitve za pouk. Izbira delavnic je bila pestra, med 14 ponujenimi je bilo težko izbrati samo dve, njihove vsebine so namreč ponujale: problemsko zasnovan pouk z uporabo iPodov, iPad na 101 način, pouk s QR kodami, uporabo mobilnih geoinformacijskih aplikacij, grafilne prikaze bralno-učnih strategij, izzive Fakebooka, ustvarjalno izražanje s stripom, interaktivni video, geocaching, interaktivne table, oblak pri pouku, uporabo mobilnih naprav pri pouku ter varnost na spletu.

K sreči kosilo ni bilo le slika v spletni učilnici, aplikacija ali virtualni sprehod grižljaja skozi usta, zato se je štajerska gostoljubnost toliko bolj prilegla ob klepetu s kolegi v sončni jedilnici. Tehnološko vznemirjeni smo šnicle in restan krompir zmazali na slastno analogen način.

Drugi krog delavnic je potekal deloma na terenu, nekaterim se je pod nogami znašlo celo 455 stopnic na razgledno Kalvarijo, ki poleg čudovitega razgleda nudi zatočišče zakladom (Delavnica št. 9 – geocaching). Pretegnjene noge in zaloga kisika je bila dobra popotnica za sedenje na zaključnem plenarnem predavanju mag. Radovana Kranjca.

 

 

 

 

Na poti domov je v kombiju znova vršalo. Vsak je hotel na druge prenesti del tistega, kar mu je najbolj razgibalo misli in načrte. Najboljše pa je, da je vse skupaj delovala kot igra, zabava in veselje do osvajanja novih polj v ristancu šolskega vsakdana.

Sončen dan se je nagibal h kraju, zaokrožili smo ga še s sladko-slano analizo za leseno mizo, že kaj kmalu pa, podkrepljeni z mariborskimi razmišljanji, znova sedli k internemu izobraževanju.

Ker nočemo:

.

 

 

Pod Kalvarijo so bili: Rafaela K., Bernarda T., Pavel Š., Klavdija P.G., Damjan M., Janez K., Mojca K., Milan M., Barbara O. in Andreja S.Š.

Besedilo: A. S. Š., fotografije so iz domačega arhiva in arhiva organizatorja.