Je šola že zrela za pobege?

V mislih imam »sobe pobegov« in finska predavatelja, ki sta nam na sejmu Nove tehnologije v izobraževanju (New Technologies in Education) v Beogradu predstavila, kako izkušnje »escaperooma« prenesti v poučevanje. Učenci so pri tem igrivo aktivni, stvar je živa, iz posameznikov zvleče znanja in sposobnosti, ki jih uporabijo skorajda nezavedno, nič le v okviru enega predmeta in naučene snovi, motivirani so, saj se «igrajo«. Pa učitelji? Velja enako – če so motivirani in v sebi še vedno gojijo igrivost, bodo lahko segli po novi dimenziji in skupaj z učenci pobegnili iz okamnele šolskosti. Seveda pa priprava ni enostavno in je imeti trebakar nekaj naprednega poznavanja IKT.

Obisk sejma je bil del strokovnega popotovanja v okviru projekta Inovativna učna okolja, podprta z IKT, program pa natrpan z odkrivanji novih obzorij in številnimi podatki, kot se za nove tehnologije tudi pričakuje. Razvoj resnično poteka z neverjetno hitrostjo, to je tehnološka realnost in šole oz. izobraževalni sistemi ne morejo preživeti, če mu ne sledijo in se ga ne vključijo v svoj koncept. »No escape« za IKT, če mu ne sledimo, bomo obtičali. Seveda pa ni vse samo zlato. In prav o tem je na sejmu razmišljal impozanten govornik Richard Gerver v svojem prispevku Prihodnost pripada tistim, ki se nanjo pripravljajo.Kaj je smiselna uporaba IKT, se je spraševal, kako dobre prakse prenesti v poučevanje tako, da ne bodo toge ali celo nasilne. O tem velja dobro in ustvarjalno premisliti, saj je prav učitelj, ki jih bo uporabil, tisti, ki najbolje pozna svoj izobraževalni sistem in potencial dijakov.

S popotnico takega razmišljanja je lažje slediti tudi ostalim prispevkom in razstavljavcem na sejmu. Vse se je vrtelo okoli projektnega dela in ustvarjalnosti v razredu,  razvoja digitalnih vsebin za učenje in uporabo IKT pri pouku, algoritemskega razmišljanja in kodiranja, inkluzivnega izobraževanja in pomožne tehnologije, poklicnega izobraževanja in digitalne industrije. Osrednja tema pa je bil koncept izobraževanja STEAM, algoritmično in kritično razmišljanje v programiranju in digitalni pismenosti, ki je s svojimi poudarki smiselno zaobjelo vlogo učiteljev pri pripravi učencev na življenje in delo v 21. stoletju s posebnim pomenom vloge odločevalcev.

Sredi sejemskega IKT mrgolenja in izzivov se je še kako prilegel še en pobeg, in sicer na obisk 6. gradske gimnazije, kjer sta se nam pridružila ravnatelja  Geodetske škole in Građevinarsketehničkeškole. Iskreno kramljanje o zadregah in prednostih e-življenja na šolah je pokazalo, kako zelo podobne izkušnje imamo, pa vendar sestavljamo različne mozaike izobraževalnih podob.

Mozaik pa je tudi ime podjetja v madžarskem Szegedu, ki pripravlja interaktivna gradiva v različnih jezikih, tudi v slovenščini, za kar 20 držav. Na obisku pri njih smo spoznali predvsem številne 3-D animacije za interaktivne zaslone, ki pouk popestrijo, snov pa naredijo predstavljivo. K še večji uporabnosti pripomorejo številni video posnetki, fotografije in animacije z vajami, ki so dodani osnovnemu učbeniku, učitelji pa jih lahko ustvarjajo, dodajajo ali kombinirajo tudi sami, in to na različnih taksonomskih stopnjah. Mozaikov cilj je, da pomagajo učiteljem, same pedagoške paradigme pa ne spreminjajo. In kar je najboljše, nekaj takih gradiv in knjig imamo tudi že v slovenščini: https://www.mozaweb.com/sl/Search/global?lexikontypeid=VIDEO&search=kemija).

Pobeg v mozaike izzivov in realnosti izobraževanja 21. stoletja je bil poln novih obzorij, a je hkrati znova podprl dejstvo, da je razvoj nujno nadaljevanje sodobnosti, zdrava pamet pa še vedno tista, ki nas uravnoteži ter da moči za naslednja dejanja.