Živimo prihodnost

Točno leto dni pred nastopom koronskih izrednih razmer smo v šoli gostili dinamično predavateljico Amelo Sambolić Beganović iz Zavoda RS za šolstvo. Z nami je med drugim delila svoje izkušnje na področju izboljšanja poučevanja z uporabo IKT. Govorili smo tudi o tem, kdaj in kako je primerno začeti z vključevanjem IKT v pouk, poseben poudarek pa je veljal razmisleku o različnih stopnjah interaktivnosti. Na vprašanje KDAJ, je bil odgovor hiter in jasen ZDAJ, ker se zdaj začenja tudi prihodnost.

In kako prav je imela! … Če je bil kdaj kak projekt časovno in vsebinsko kot naročen, lahko to brez pomislekov trdimo za Inovativna učna okolja podprta z IKT,  pedagogika 1:1. V času pisanja tega članka je mimo že četrti teden izrednih razmer in šole na daljavo, v katerih smo se, predvsem po zaslugi znanja in spretnosti, ki smo jih osvojili z vključenostjo v projekt, odlično znašli. Tako čutimo učitelji in vodstvo, tako vse skupaj sprejemajo dijaki, tako nam sporočajo straši.

Ko pomislimo tri leta nazaj na začetek projekta, se lahko spomnimo porodne zagnanosti, pa tudi vihanja nosov, dvomov in strahov, ki smo jih občutili pred neobvladljivo galaksijo informacijsko-komunikacijske tehnologije. A ni nam preostalo drugega, kot da se vkrcamo na ponujeno vesoljsko ladjo, ki je po zaslugi vizionarskih posameznikov in vodstva pristala na postaji Maister. Prvi koraki so se mestoma zdeli res kot lebdenje v breztežnostnem prostoru, a kaj kmalu je zmagala radovednost, zbudili so veliki in majhni otroci v nas, raziskovalci in praktiki. Neizmerne možnosti sveta IKT  v svetu šole - tako za popestritev, za dodatno možnost, smo si mislili spočetka, za nekaj, kar je dobro vedeti in bo raslo. In seveda je raslo in osvajalo dijake in učitelje, postalo je točno to, kar so si zamislili – dobrodošla popestritev, pogosto pomoč pri nazornejšemu prikazu snovi, pripomoček za nekaj dela na daljavo …

Nato pa – bum! Nevidni virus s kronico nas je zaprl v domove, šolo v trenutku prestavil v futuristično okolje, učitelje in dijake pa za skorajda akterje ZF filmov. A le za tiste, ki niso bili pripravljeni … 

Vse, kar smo prej tipali, raziskovali, preizkušali in občasno prakticirali, včasih zaradi vsega tudi zavijali z očmi, se je izkazalo za osnovno orodje, za tisto, kar sta bili nekoč tabla in kreda. Da je digitalna kompetenca prečna ključna kompetenca, ki nam kot taka omogoča doseganje drugih ključnih kompetenc, se je še kako pokazalo v praksi. Kot tudi to, da je nujno razvijati primere uporabe in vključevanja digitalne tehnologije za poučevanje na vseh predmetnih področjih. Sčasoma smo zgradili mrežo medsebojne podpore, in prav ta zdaj še kako živi.

Vključenost v projekt, posledična pestrost pouka, ki je bila sicer omejena le na en gimnazijski oddelek, je kmalu začela širiti dober glas med ostale dijake in učitelje. Ta glas je govoril o navdušenju nad drugačnimi, zanimivimi in učinkovitimi urami, pri katerih so dijaki veselo uporabljali  aplikacije in orodja, o katerih se nekaterim drugim še sanjalo ni. In to kar pri pouku, kjer smo sicer z srdom pogledovali na telefone, če so se slučajno znašli v rokah ali na mizi.  Ker pa je bilo to veselje omejeno le na gimnazijce, smo pa šola, ki združuje gimnazijski program in dva strokovna, se je hitro pojavila želja, da s podobnimi izkušnjami opremimo tudi dijake programov predšolska vzgoja in ekonomski tehnik. Pobrskali smo med možnosti in se nato priključili projektu Pokit, ki večinoma zasleduje osvajanje podobnih kompetenc. 

Vsebine in veščine so se počasi razraščale med dijaki vseh programov in tudi med učitelji. Nekateri so sčasoma postali že pretkani mački, na drugi strani so vstopali začetniki in med obojimi so se začele tkati vezi sodelovanja in pomoči. Kako dobro je, če je v tvoji bližini nekdo, ki ga lahko vprašaš za nasvet, in kako zelo uživa učitelj, ko lahko svoje znanje širi med druge, in to ne le med dijake, pač pa tudi med kolege! 

 

Z razvojno naravnanostjo šole, dobro tehnično opremljenostjo in vključenostjo v projekt Inovativna pedagogika 1:1 ter posledično še v druge za strokovne šole smo dijake in učitelje opremili z osnovnim in tudi naprednejšim znanjem IKT. Tako smo lahko zdaj v času izrednih razmer kot šola enotno in samozavestno nastopili s poukom od doma, vsi naši dijaki imajo enake možnosti, vsi programi in učitelji so imeli možnost razvijanja kompetenc, ki jih zdaj učinkovito vpletamo v nenadoma spremenjeni vsakdan. 

Vesoljska ladja z imenom Maister je postala sedanjost.

V času aprilske korone zapisala Andreja Sabati Šuster