Kaj lahko ustavi napredek?

Izobraževanje in informacijske tehnologije



Verjetno lahko napredek ustavi le napredek sam. A do takrat je, si mislimo, še dolgo …

Je razvoj tehnike v sozvočju ali v nasprotju z naravo? Švicarski pisatelj Max Frisch je v davnih petdesetih prejšnjega stoletja v svojem romanu Homo Faber dejal, da človek živi tehnično, inženirsko obvlada naravo, kdor se s tem ne strinja, naj ne hodi preko mostu, pač pa plava čez reko.

In narava človeka je, da stremi k novemu, k napredku. Začaran krog ali orbita, po kateri hoja lahko krmili smer nje same? Ne moremo je zanikati, lahko jo obrnemo v dobro, v prid napredku za izboljšanje kakovosti življenja. A prvi korak je, da napredka ne zanikamo, da ga ne spravimo na tisto splošno - ta razvoj gre čisto prehitro, tehnika nas ubija, računalniki nas odtujujejo … Seveda nas, če jih ne poznamo dovolj, da bi delali za nas! Da bi podaljšali naš um in udobje v smeri, ki jo sami začrtamo. Kako naj vemo vse to, če se tega ne naučimo, če tega ne spoznamo? In kje se učimo? V šoli, jasno! Pa to do določene stopnje ni prav nič abstraktnega, temveč povsem konkretno, tisto, kar primeš v roke, obračaš, pritiskaš, vrtiš, se igraš in spoznavaš, nadaljuješ, izpopolnjuješ …

Zakaj tak uvod, ki na prvi pogled nima prav nobene zveze z naslovom? Zaradi osnovnih šol v sarajevskem kantonu, ki so v prvem razredu uvedle informatiko in angleščino, učencem pa v roke porinile tablice. Zaradi vseh dilem okoli tega in otrok, ki se bodo še bolj odtujili drug drugemu ter zrasli z IKT tehnologijo in jo uporabljali s prav isto zavzetostjo in ciljno naravnanostjo, kot je nekoč ameriški kmet na začetku prejšnjega stoletja zagnal prvi traktor, vaška srenja pa se je križala in klicala vse svetnike na pomoč. Da ne govorimo o tem, s kako slastjo so potem pomlatili vso repo, ki je zrasla na strojno obdelani njivi!

Skratka, v delu Bosne so uvedli informatiko v prvi razred osnovne šole, še prej pa za to ustrezno izobrazili učitelje. Sam projekt je uglašen s širšim razvojem digitalnih kompetenc, uvedbo e-dnevnika v osnovne in srednje šole, on-line vpisom v SŠ, nakupom 3D tiskalnikov v OŠ in željo po e-maturi in digitalizaciji učbenikov. Konec septembra so v Sarajevu priredili mednarodno konferenco z naslovom Izobraževanje in informacijske tehnologije, na katero sva bili kot slovenski predstavnici povabljeni tudi ravnateljica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Bernarda Trstenjak in Rafaela Kožlakar, vodja projekta Inovativna pedagogika 1:1 na isti šoli. Obe sva bili tudi že pred tem vpreženi v razvoj digitalnih znanj in njihovega prenosa v izobraževalni proces v slovenskih šolah, zato sva bili povabila bosanskega ministra za izobraževanje zelo veseli, srečanje pa videli kot priložnost za posredovanje izkušenj.

Seveda sva jih delili, a tudi spoznali, da se sami lahko veliko naučimo iz bosanskih izkušenj in smelosti.

Ministrov uvodni nagovor je Bernarda Trstenjak nadaljevala s slovenskimi izkušnjami in kratko predstavila projekt e-šolstvo, predvsem pa projekt Inovativna učna okolja, podprta z IKT, Pedagogika  1:1, ter organizacijo in cilje projekta ter temeljne kompetence, ki jih bomo razvijali. Tretji uvodni nagovor, izvedel ga je predsednik združenja učiteljev informatike, pa je poudaril pomen seznanjanja javnosti o nujnosti uvajanja IKT v poučevanje, o napredku, ki ga prinaša.

V panelni razpravi smo razbijali mite in legende o IKT in prišli do bolj kot ne enotnih zaključkov o tem, da je:

• potreben razvoj veščin za poklice, ki dejansko še ne obstajajo;


• treba razvijati kritično razmišljanje, programiranje, sodelovanje, kreativnost, inovativnost, medijsko pismenost, saj informacije prihajajo zelo hitro, po zelo različnih poteh in tudi po doslej neobičajnih načinih. Pri tem se moramo še kako zavedati, da smo tudi sami mediji za širjenje informacij (npr. preko fb);


• »šola prihodnosti« šola, ki bo učilnicam spremenila izgled, spremembe bodo tudi v konceptu poučevanja, čeprav se sam kurikul, kljub že prezentnim spremembam metod poučevanja,  še ni spremenil;


• zelo pomembna tudi kvaliteta informacijsko komunikacijske tehnologije - kaj je nujno potrebno, kakšen je pravi in koristen način uporabe IKT  tehnologije, kaj so aktivne oblike poučevanje, ki naj zamenjajo frontalni način poučevanja (npr. uporaba 3D tiskalnika v povezavi z vsakdanjim življenjem, za ilustracijo – zobnika pri fiziki ali  tehniki, izbir ustreznega polimera pri kemiji …). Pri tem ne moremo kaj, da ne bi pomislili na nedavno zelo odmeven uspeh ljubljanskih zdravnikov, ki so bolnici s 3D tiskalnikom izdelali nov nos, saj je svojega izgubila zaradi krute bolezni … ;


• treba soočiti se tudi z dejstvi in (pretiranim) strahom pred masovno uporabo IKT. Nekaj besed je bilo namenjenih tudi novim odvisnostim;


• nujno, da šole zagotovijo predvsem varne WiFi povezave in kontrolo nad vsebinami.

Dobro oboroženi s skupnimi spoznanji in pomisleki smo nadaljevali s predavanji po sekcijah -  Inovativni pouk, digitalne kompetence učiteljev in IT rešitve in izobraževanje. S področja digitalnih kompetenc sva predavanje pripravili tudi slovenski predstavnici. Govorili sva o vlogi IT v izobraževanju in primerih dobre prakse, predstavili najine izkušnje z uvajanjem IKT in konkretne uporabe tabel, tablic in raznovrstnih aplikacij, ki igrivo potrkajo na koristnost naučenega in segajo v tisto novo, s strani nevroznanosti podprto strategijo, da je treba v izobraževanje uvesti igro.

Znova novo, saj je človek tak že od nekoč, le orodja se menjajo. Zaradi napredka.

Pa smo znova na začetku … In na koncu sarajevske konference, ko je bilo v vseh tistih neformalnostih, ki jih naši gostitelji znajo tako spretno prepresti s človečnostjo in skrbjo za posameznika, čutiti veliko pozitivne energije in želje po uvajanju sprememb. Čutila pa se je tudi velika podpora s strani ministrstva za izobraževanje, kar pa je pri uvajanju sprememb v poučevanje nujno potrebno.

Jasno, saj ne Bosanci ne mi ne želimo plavati čez reke in naših polj obdelovati ročno! Ali pač?