Sem fantek ali punčka?

Spol in spolnost:

biološke, psihološke in sociološke perspektive

 

Dve uri pouka priprav na maturo iz sociologije in psihologije lahko mineta presenetljivo hitro, če je vsebina aktualna, zanimiva in nas povabi v svet socioloških in psiholoških konceptov, ki jih v srednji šoli šele začenjamo raziskovati, hkrati pa nas nagovarja tudi na osebni ravni.

 

Dr. Roman Kuhar, sociolog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam je v uri in pol predstavil različne perspektive razumevanja spola in spolnosti. Začeli smo pri biologiji in evoluciji, ki ponujata prve odgovore, a se hitro odpre vprašanje - kaj pa če. Kaj pa če ne moremo reči, da je vse odvisno od biologije … kako torej pojasniti svoj spol in spolnost?

Od tu smo prišli k psihologiji, ki s teorijami učenja in spolnih shem pokaže, kako se spola in spolnosti učimo ter kako to vpliva na našo identiteto.

Ko pa se vprašamo, od kod prihajajo pravila, norme in pričakovanja, ki določajo, kaj pomeni biti moški ali ženska, vstopimo v svet sociologije.

Spoznali smo spol in spolnost kot družbeni konstrukt ter pregledali različne sociološke teorije, ki to pojasnjujejo: socializacijsko teorijo Ann Oakley, interakcijsko perspektivo Ervinga Goffmana, teorijo spolnih režimov in različnih moškosti Raewyn Connell ter na koncu še šest struktur patriarhata, ki jih opredeli Sylvia Walby.

 

In zaključek z besedami dr. Kuharja: »Vsaka stroka nam ponuja del odgovorov na ta vprašanja. In čeprav se spol in spolnost pogosto predstavljata kot nekaj naravnega in samoumevnega, sta v resnici zelo kompleksna mešanica biologije, učenja in družbenih pravil.«

 

Še nagajivo vprašanje za konec – kakšne barve bo jutri vaš pulover?

 

Nina Jelić Bizjak, Katarina Rudolf