Po dobrem tednu izrednih razmer

Za nami so neverjetni dnevi, razmere, ki so si jih do zdaj zamislili samo v ZF filmih. Od danes na jutri smo morali organizirati šolo od doma na dom po nevidnih povezavah. Nekatere smo uporabljali že prej, med njimi večino bolj kot dodatek za razbijanje monotonosti in dodatno osvežitev pouka. Današnja tehnologija pa ponuja skoraj neomejene možnosti, ki jih je treba raziskati in spoznavati. V poplavi vsega tiči tudi stiska zaradi nepreglednosti, neznanja, neveščosti, kar še dodatno oteži učinkovitost. Pa seveda vprašanje, kako se bodo na vse skupaj odzvali dijaki, ali bodo svojo mladostno spretnost poznavanja IKT smiselno usmerili v tiste vrste komuniciranja, ki dotlej ni bilo ena in edina praksa?

Pa je steklo … hitro, organizirano in z veliko mero pomoči med zaposlenimi. K temu je veliko pripomogla tudi zelo dobra tehnična podpora, ki je poleg vsega ostalega omogočila, da smo lahko z izposojo prenosnih računalnikov pomagali tudi dijakom.

Razmere za delo so res unikatne, naenkrat je postalo jasno, da takih izkušenj človeštvo še ni doživelo. Nihče ne ve, kdaj se bomo lahko vrnili v šolo, ki je v teh dneh boleče tiha, a vsi si prizadevamo, da bi naše delo potekalo čim bolj tekoče in pripeljalo do dobrega zaključka šolskega leta ter osvojitve znanj, ki jih potrebujejo letošnji maturantje in dijaki vseh letnikov.

Kako poteka pouk od doma učiteljev na dijaške domove in nazaj ilustrirajo razmišljanja, fotografije in filmček naših dijakinj Tjaše, Jerce, Mateje in Anje:

 

 

 

RAZMIŠLJANJE DIJAKINJE O ŠOLI NA DALJAVO

Pri nas pouk poteka različno. Ker ima eAsistent težave z preobremenjenostjo, smo bolj povezani preko elektronskih pošt. Uporabljamo tudi aplikacijo Zoom. Izkazala se je za zelo učinkovito in priročno. Poleg tega smo si z razredom naredili skupino na aplikaciji Discord, ki je dobra za medsebojno komunikacijo med dijaki razreda. Saj ko si enkrat v skupini, ne potrebuješ vstopne kode kot pri Zoomu. Večino snovi dobimo v obliki power pointov, wordov, pdfjev. Pomagamo si med sabo, je pa težje slediti, ker nimamo razlage.

Najbolj všeč mi je, ko imamo pouk v živo preko Zooma, saj lahko takrat kaj vprašamo in bolje sledimo. Nekateri učitelji pošljejo prevelike količine dela, saj v eni šolski uri težko vzamemo res veliko,  najbrž zato, ker med pravim poukom tudi sprašujemo in se pogovarjamo o snovi, zdaj pa bolj večinoma samo prepisujemo. Najtežji so nam delovni listi, saj moramo za izpolnjevanje le-teh globoko pobrskati po učbenikih, zvezkih in tudi po spletu. Nekateri nam vzamejo več časa, kot če bi jih skupaj reševali v soli, saj bi nam tam učitelj/ica pomagal/a priti do odgovora.

Drugače pa mi je tak način všeč, saj si lahko več časa tudi zunaj oziroma počneš, kar te veseli, ker ni prevažanja v šolo in nazaj. Si je pa težko razporediti čas dela.

Najbolj všeč mi je, da imam pri roki vse pripomočke. Slaba plat takega učenja pa je, da nisem navajena toliko časa sedeti za računalnikom. Popoldan nujno potrebujem dolg odmor. Včasih tudi med "poukom". Saj me drugače začne boleti glava pa tudi sedeti je težko toliko časa. Mami je v hecu rekla, da bo po koncu teh ukrepov naval na okuliste. Tudi sama menim, da je to lahko resen problem, saj že pri sebi opažam, da tudi prav zdaj, ko to pišem, vedno bližje držim telefon. Žal pa tudi sedim ne zravnano.

Še ena dobra stvar pa, da več komuniciramo vsi v razredu. Kot težavo bi izpostavila še domače naloge, saj so to naloge, ki so namenjene ponovitvi doma. To se mi v tem času zdi povsem nepotrebno, saj smo ves čas doma, poleg tega pa nam že razmišljanje ob prepisovanju in izdelavi snovi, ki nam jo pošljejo, vzame veliko možganskih celic. Pohvalila bi rada dobro snov pri nekaterih predmetih, če je oblikovana kako drugače. Zelo všeč nam je, ko dobimo (namesto velike količine snovi) kakšno nalogo malo drugače. Na primer v naravi, oziroma v obliki drugih spretnosti, ki niso ravno klasično prepisovanja in delovni listi. Da še kaj pobrskamo po hiši, zunaj, mogoče ustvarjamo, se lahko tudi več časa ukvarjamo s svojimi hobiji, ki lahko morda v prihodnosti postanejo naš poklic. In kaj je šola drugega kot priprava na poklic?

Jerca, 2. a