Je z IKT komunikacija res lažja?

 »Medtem ko 70 % učiteljev v EU priznava pomen usposabljanja na področju digitalno podprtih načinov učenja in poučevanja, pa samo 20–25 % učencev poučujejo učitelji, ki zaupajo v svoje digitalne spretnosti in podpirajo uporabo digitalne tehnologije. Večina učiteljev uporablja IKT zlasti pri pripravah na učne ure, ne pa tudi pri delu z učenci med urami. Od 50 do 80 % učencev v EU nikoli ne uporablja digitalnih učbenikov, računalniških programov za vaje, oddaj/poddaj, simulacij ali didaktičnih iger. V EU ni na voljo dovolj kakovostnih učnih vsebin in aplikacij na nekaterih področjih in v veliko jezikih kot tudi ne povezanih naprav za vse učence in učitelje.«

Tako pravi navedek iz dokumenta Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2010. Kdo vse se ob tem lahko zamisli? Učenci in dijaki, ki v šoli nimajo dovolj IKT priložnosti? Učitelji, ki prav tako nimajo priložnosti? Ali jo nemara imajo, pa je ne znajo ali ne želijo uporabljati? Ali je vsega preveč, gre prehitro in ne moremo več slediti? Ali nas ne zanima dovolj, se nam ne da več in raje vzdihujemo po zlatih starih časih, ko se je mularija preganjala po travnikih in ni petek in svetek tičala na telefonih in tablicah?

Hm, vse to je res in vsak ima svoj prav, pa vendar razvoja ne moremo zanikati, niti ustaviti. In če se ne želimo voziti naokoli s konjsko vprego in uriti golobe pismonoše, da nam prenašajo sporočila, pač moramo sprejeti novosti tudi na drugih področjih. Nam drago ali ne, življenje se odvija tudi tam, kamor nas nič ne mika vtikati svojega nosu. In to življenje živijo tisti, ki jih mi učimo …

Da se lahko svojim dijakom čim bolj približamo, jim ponudimo znanja oz. osvajanje le-teh na način, ki jih bo motiviral, jim dal čutiti, da obvladamo stvarnost, ki jim je blizu, ne pomaga drugega, kot da se z njo spopademo, se je učimo v najboljši možni meri in jo slej ko prej toliko osvojimo, da dela v naš prid.

Seveda je vsega ogromno in vsak dan več. Poleg tega je v svetu oblakov in e-dimenzij bataljon pasti in hakeljcev, ki nam otežujejo že tako vedno težje življenje. Zdravilo pa je isto – čim bolj spoznati tega zmaja, da bo ogenj, ki ga bruha, grel naše ognjišče!

Prav o pasteh, prednostih in neizmernih možnostih komunikacije z IKT smo govorili na internem izobraževanju za vse zaposlene v okviru projekta INOVATIVNA PEDAGOGIKA.  Izobraževanje je potekalo 28. februarja na GSŠRM Kamnik, duhovito in vseskozi komunikativno ga je vodil gospod Simon Dražič.

Udeleženci smo napeto poslušali, malo vzdihovali, mestoma zastokali, včasih klonili pod težo neizmernega volumna IKT sveta, a zagotovo smo premaknili nekaj v svojih glavah.

Tako smo od osnov komunikacije z IKT prešli na spletni bonton z vsemi slengovskimi kraticami in emotikoni, tnx, ker berete to poročilo danes, ju3 bo morda že zastarano :), nadaljevali z načini komuniciranja z IKT, pri sinhronih e-orodjih smo že bolj strigli z ušesi, za klepetalnice se nam je zdelo, da jih poznamo, a smo ugotovili prav nasprotno, pomoč na daljavo nas je za hip navdušila, potem zaskrbela, pravo olajšanje so predstavljala orodja za skupno urejanje vsebin,  samo lotiti se jih še moramo :), z e-pošto smo na ti, dokler ne pride do prvega zapleta in ne-odziva, nevarnosti in pasti pa so nas tako zelo prizadele, da smo o vsem skupaj začeli resno razmišljati.

OMG, koliko vsega smo izvedeli! Pa še zabavali smo se, LOL.