Astronomska noč na Menini planini

Rakovci smo že tretjič prebedeli noč na Menini planini, tokrat s sobote, 23. 5. 2026, na nedeljo, 24. 5., ko smo končno našli vsem ustrezen datum. Po makadamski cesti smo se šele okoli devetih zvečer prebili do koče, tokrat brez večjih zapletov. Takoj smo zasedli glavno sobo v koči in še ujeli lep sončni zahod. Zrak je bil prijetno svež, tako da nam na začetku ni bilo hudega v puloverjih. Medtem ko smo čakali, da se pokažejo prve zvezde, smo se najedli pojedine, ki so nam jo prijazno pripravili v koči: makaroni, štrudelj ter čaj, nato pa takoj stopili v akcijo. Zasedba astronomov je bila letos sicer manjša, zato pa smo lahko temeljiteje opazovali pojave na nočnem nebu. Praktično vsak od nas je imel teleskop zase. Nekateri smo iskali razne kopice in meglice, drugi so se posvetili astrofotografiji, tako s telefoni kot s primernimi napravami. Ker pa vseeno ni bilo več tako toplo, smo tu in tam naredili kratek predah in se zatekli v kočo, kjer so potekale razne vročične debate o politiki in o podobno nevarnih temah. K sreči smo ostali v dobrih odnosih. Okoli treh smo se vsi dijaki dokončno spravili v kočo, kjer smo postopoma popadali po klopeh, na katerih smo imeli prostor se udobno namestiti. Sicer pa spali nismo dolgo, deloma zaradi profesorjev, ki sta z zelo diskretno žarečo svetilko prilomastila k počitku kmalu za nami, deloma pa zaradi lesenih ležišč. V povprečju smo vse skupaj spali kakšno uro ali dve, preden je kočo razsvetlilo jutranje Sonce. Brez trohice energije smo nato počakali, da se le-to dovolj dvigne za opazovanje sončnih peg ter neviht na njegovem površju. Pomagali smo še pospraviti in si vzeli jutranjo porcijo štrudlja, preden smo se utrujeni a zadovoljni odpeljali v dolino.

 

Ana Gradišek, 2.č