Na začetku tretjega leta

Lansko jesen smo v projektu Inovativna učna okolja, podprta z IKT - Inovativna pedagogika 1:1 ugotavljali, da je doba vajeništva z vsemi dopustnimi nevednostmi za nami, zato je bilo treba reči bobu bob in se prvemu A pokazati kot že pretkani IKT mački, ki vedo, kako se streže vsem e-zagatam, debatam in ukanam.

In ko je bilo tudi to leto naokoli, smo znova sedli na zelene žabice pred našo cyber tablo, staknili glave, iz njih pa je začelo kar vreti:

- Pregled minulega dela smo začeli z analizo vstopne evalvacije, ki je zdaj tu in tam izzvala celo nasmeške.

- Pred nami se je razgrnil izvedbeni kurikul - nekoč znanstvena fantastika črnih lukenj in neskončnih vprašajev je septembra 2019   imela rep in glavo

- Minulo leto smo se veliko pogovarjali, izmenjevali izkušnje, tiste čisto kolegialne po hodnikih in v zbornici in one druge, organizirane pred tablo in z računalnikom.

- Tudi pisanje znanstvenih člankov ni več takšen bavbav - kar nekaj naših prihodnjih znanstvenikov se je namreč udeležilo izobraževanja in delavnic na to temo.

- Bili smo tudi udeleženci vox konferenc in znanje nam je v glavo letelo kar na daljavo. Končna ocena – odlično!

- Ob vstopu v tretje projektno leto smo kot fokusna skupina opravili intervju, ki ga je vodila predstavnica Pedagoškega inštituta. Pri tem smo se osredotočili na vpetost projekta v inovativni oddelek, njegov potek in širjenje na ostale oddelke, področja in deležnike.

Kje smo zdaj, smo drugačni kot pred dvema letoma? Kaj smo pridobili, kako se spremenili? Če strnemo šolsko življenje, ki ga je ošvrknil projekt, ugotovimo:

- Med seboj več sodelujemo, več pa je tudi sodelujočih v projektu: znanje in veščine se prenašajo na širši krog zaposlenih.

- Izmenjava idej je živahna in postaja praksa.

- Učitelji bolj zaupajo svojemu znanju in IKT veščinam.

- Svoje znanje smo lahko pokazali drugim, ne samo doma, pač pa tudi na drugih šolah.

 

- Pridobili smo si izkušnje s sodelovanjem na konferencah.

 - Z več prakse smo si pridobili možnost primerjav in umeščanje v širše kontekste    izobraževanja.

 - Hospitacije postajajo bolj sproščene, četudi se zdi, da imamo na tem področju še nekaj izzivov, da bomo kolegialno hospitiranje sprejeli kot priložnost.

 - Podobno je z delitvijo dobrih praks v razredu, saj medsebojne delitve izkušenj še niso povsem samoumevne.

 - Spletne učilnice so prave zakladnice. Se dovolj pogosto motamo po njih? In – ali smo dovolj prisotni v spletnih učilnicah skupnosti? Kaj nas ovira, da svojih skrbi ne delimo z drugimi in pri njih iščemo odgovore na svoja vprašanja?

 - Kakor koli – vse skupaj je vendarle postalo veliko bolj rutinsko, v zdajšnjem 2. A opažamo več smiselne uporabe IKT-ja.

- Da je mnenje dijakov o uporabi IKKT na šoli pozitivno, nam je potrdila tudi raziskava o zadovoljstvu dijakov, ki jo je v preteklem šolskem letu izvedla Komisija za kakovost, vključevala pa je tudi poglavje o uporabi IKT.

 

 

 

Kako naprej?

S polno paro, seveda! Malo nas sicer zaskrbi ob misli na končno   poročilo, a pot do tja je še dolga in verjamemo, da tudi   posejana s pridobitvami in priložnostmi za razsodno in napredno uporabo sodobne tehnologije v pozitivne namene.